Sistematični pregled, ki ga je opravila raziskovalna skupina Cátedra Steppe Forward, ki so jo ustanovili znanstveniki z Avtonomne univerze v Madridu (UAM), Centra za gozdarstvo in tehnologijo Katalonije (CTFC) ter francoskega energetskega velikana TotalEnergies, je razkril pomanjkanje študij o vpliv fotovoltaičnih naprav na biotsko raznovrstnost.
Pregled je pokazal, da srednje velike fotonapetostne elektrarne povzročajo večjo izgubo polnaravnih habitatov kot velike fotonapetostne elektrarne, verjetno zato, ker so "mega fotonapetostne naprave" predmet strožjih presoj vplivov na okolje, kar bi lahko povzročilo razdrobljenost velikih projektov.
Razpršena porazdelitev majhnih naprav je tudi dejavnik, ki povzroča visoke kumulativne vplive na okolje, ki jih neodvisne presoje ne bi zaznale, kar podpira potrebo po kumulativnih in sinergijskih presojah vplivov na okolje.
Rezultati njihovega dela so bili predstavljeni v študiji »Solar photovoltaic energy development and biodiversity conservation: Current knowledge and research gaps«, objavljeni vKonservatorska pisma,kjer so analizirali 180 znanstvenih člankov, objavljenih od leta 2010, obdobja, ko eksponentne rasti PV ni spremljala na enaki ravni rast raziskav o njihovih vplivih na okolje, čeprav se je to področje zanimanja povečalo v znanosti. skupnosti.
Natančneje, število člankov se je v obdobju 2010-2023 pomnožilo za 25. Rezultati so omogočili identifikacijo glavnih vplivov fotovoltaičnih elektrarn na ekosisteme in z njimi povezane organizme ter predlagali prihodnje smeri raziskav, da bi zagotovili, da bo energetski prehod potekal trajnostno.
V pregledu je bilo ugotovljeno, da čeprav sta Azija in Evropa na vrhu seznama regij z najvišjo nameščeno fotovoltaično zmogljivostjo, večina znanja izvira iz severnoameriških študij, zlasti iz puščav, ki jih morda ni mogoče ekstrapolirati v druga okolja, kot so obdelovalne površine, kjer je večina fotovoltaičnih zmogljivosti se nahaja v svetovnem merilu.
Poleg tega se je večina študij osredotočila na izgubo ali spremembo habitata, medtem ko drugi vplivi, kot so posledice na mikroklimo ali potencial agrovoltaičnih sistemov, niso bili obravnavani. Nazadnje, 53 % študij je bilo izvedenih na eni sami fotonapetostni napravi, pogoji pred gradnjo pa so bili redko zabeleženi.
Namestitev sončnih kolektorjev vpliva na okolje in biotsko raznovrstnost na zelo različne načine. V sušnih območjih plošče neposredno vplivajo na mikroklimo v toplih letnih časih, ustvarjajo nova območja sence in povečujejo vlažnost tal. Prav tako lahko spremenijo kemično in fizikalno sestavo substrata, vendar je potrebnih več raziskav, da bi razumeli mehanizme, ki pojasnjujejo te spremembe.
Po drugi strani pa fotonapetostne elektrarne povzročajo spremembo in izgubo habitata na dveh prostorskih lestvicah. V krajinskem merilu predstavljajo fizično oviro, ki moti gibanje živali, kar lahko sproži spremembe v njihovem vedenju in populaciji. V manjšem obsegu, kot je bilo že omenjeno, plošče ustvarjajo nove gradiente sence in vlažnosti, kar na koncu vpliva na rastlinsko združbo in spreminja habitat drugih skupin živali, kot so ptice in členonožci, s posledicami na njihovih vzorcih rabe prostora.
Pregled je upošteval tudi vpliv trkov s fotovoltaičnimi rastlinami, ki so jih opazili pri vodnih organizmih, predvsem členonožcih, ki jih lahko vodijo iz vodnih teles in jih spremenijo v ekološke pasti, pojav, znan kot "učinek jezera".
Pri nameščanju fotonapetostnih panelov je treba dati prednost preprečevanju vplivov, začenši z ustreznim načrtovanjem rabe prostora. Poleg tega je treba več raziskovalnih prizadevanj posvetiti razumevanju mehanizmov, ki pojasnjujejo opažene vplive, da bi oblikovali učinkovite ukrepe za ublažitev.
